Ko slišim besedo korona 
se spomnim šole od doma.
Spletnice in zoomi,
nova jutranja rutina,
ojoj, kmal’ mi zman’kal’ bo bencina.

Karanteno smo dobili,
se na kavču vsi učili.
Od zoomov se nam je mešalo,
včasih prav nič se nam ni delalo.

V sobah ne moremo več biti,
korona mora proč oditi.
V rdeči coni smo bili,
še maske smo okužili.
Karanteni smo pomahali v slovo,
zdaj vse bolj luštno bo!

Vriska vsa narava,
vriskam tudi jaz,
naj sliši Zemlja, mesto in vsa vas,
da koroni je odklenkal čas.