Krava nekoč bila je kravica,
jedla travo,
ki nekoč bila je travica,
rastla je ob reki Suhi,
ki rojeva se kot slap Savica –
to slovenska ja resnica.

 Metulj nekoč bil je metuljček,
letal s cveta je na cvet,
spominjal se je dneva,
ko v gosenico bil je še ujet.

Žana nekoč bila je Žanica,
svetla kakor močna žarnica,
zrastla v čarobno je dekle,
vsak dan sreči nasproti gre.

Tina  nekoč bila je Tinica
v sen zazibala jo mehka ninica,
nekoč dama bo postala,
mnogo lepega od sebe dala.