KO GLASBA OŽIVI (gazela)

V svojo notranjost se poglobim, ko glasba oživi.
Svoboden občutek, da lahko letim, ko glasba oživi.
Včasih se zaskrbljeno oziram,
sprašujem: «Le kaj naj storim?« ko glasba oživi.
Spet drugič stopam samozavestno,
se v rešitve izzivov potopim, ko glasba oživi.
Tudi v najboljši družbi, med meni ljubimi ljudmi,
se včasih le trenutku prepustim, ko glasba oživi.
V neskončnem prostranstvu domišljije v zgodbah
tam v daljavi slišim, ko glasba oživi.
Ker je na vsakem koraku melodija moja pot,
note moj pobeg, zato vedno skrbi odložim, ko glasba oživi.

SREČA

Za srečo se včasih obračamo na vse strani.
V gozdu na sprehodu,
v svetlem prehodu
ali tam, kjer se ognjemet živahno iskri.

Velikokrat jo med prijatelji iščemo.
V družbi najbližjih, v družini,
v množici za njo oprezamo,
in v mirni, besed neizrečenih, polni tišini.

Nekateri v iskanju preiščejo ves svet.
Pogledajo v vsak skrit kotiček,
vsak še tako lepo urejen vrtiček,
vsak košček Zemlje s Soncem odet.

Pogosto traja in traja,
preden vsak med nami spozna,
da prava sreča v naši notranjosti raja
in takrat le to spoznanje velja!

SMEH ZVEZD

Na temnem nebu se Luna sveti,
na tisoče zvezd se njenemu lesku smeji,
razigran komet čez obzorje zleti.

Vedno je veselo na paleti neskončne modrine,
vse svobodno in srečno
in ne zaprto v bregove ožine,
tako lepo, da se včasih zdi večno.

Kaj ko bi še na Zemlji priredili takšno zabavo,
namesto, da drug drugega gledamo nergavo,
Si raje nasmeh podarimo
in v popolnem sijaju kot zvezde zažarimo.

Premagati sebe

Premagati se je zmaga velika,
postaviti si dober, težji izziv,
ki ti nariše nasmeh lep in iskriv,
da ti srce na ves glas močno vzklika.

Velika zmaga je sanje doseči,
tiste najslajše, najlepše živeti,
sanjariti, čez obzorje strmeti,
po zvezdi novi, svetleči poseči.

Želim vam sanje in en dober cilj,
ki vam bo uspehov prinesel vrečo,
da boste z njim pretekli veliko milj,

Z njegovo pomočjo našli srečo,
našli ljudi iz čudovitih okrilj
in dan zapustili z mislijo spečo.

Strah

Strah je nekaj,
česar nočeš občutiti.
Nekaj drugega za vsakega,
za neznanca nekaj tebi čisto lahkega.

Jaz se bojim miši in podgan,
ob pogledu nanje hitro zbežim stran.
Bojim se tudi bolezni in izgube,
prav tako sveta pogube.

A nekoč mi je nekdo moder rekel:
»S strahom sem veliko bitk pretekel,
in lahko ti povem,
da na cilju ti  jasno postane,
da je edino pametno bati se samega strahu,
saj je zelo nevarno,
če te ta v svoje okrilje objame.«

Torej,
vedno previdni bodite,
in ljudem prijazno razložite,
naj se le strahu bojijo,
saj  s tem si zmago prikrojijo.

Hrepenenje

Zrem v morje,
zamaknjeno gledam čez obzorje.
Veselje me kot srh spreleti
ko topel žarek horizont osvetli.

Tam daleč, daleč sredi oceana,
sreča valove zbudi že zarana,
veter veselja jih k obali prinese,
topel zrak v srca ljudi odnese.

Z radostjo prepleteni so dnevi,
srečni so njihovi napevi,
zato si jaz le tja želim,
po vznesenosti neskončni hrepenim.

Heraklej

Sem res tak junak,
ki rešuje svet,
poln spak?
Kaj nisem le v nesrečo odet?«                               

Se Heraklej dan za dnem sprašuje,
si sončne vzhode ogleduje,
nato v čevlje lepe se obuje
in širni svet prepotuje.

V nekem kraljestvu prijazno deklico spozna,
kralj ga za kralja okrona,
potem odideta na potovanje,
ki je vse prej kot krasne sanje.

Zaradi rešitve prve princese,
ga Dejanejra zastrupi izza zavese,
prijatelji mu grmado prižgejo,
bogovi pa ga na Olimp sprejmejo.