Sara Zupančič, Naja Skok, Patricija Sinkovič, Lovro Herič, Tine Loboda, Yana Gryban, Lovro Fazarinc : ZIMSKA PESEM

ZIMSKA PESEM

Zima je res prima,
ko listje z dreves odpade, sneg zapade.
Ko otroci zjutraj se prebudijo, staršem rečejo adijo,
skozi vrata v nov mrzel dan odhitijo.
Zimska pesem je bela odeja, ki zemljo je prekrila in otroke presenetila.
Poženejo se v tek in skočijo v sneg.
S sankami na hrib hitijo,
z vrha dol drsijo.
Zimska pesem je v volnen plašč odeta
in rdečih lic so dekleta.
Vsak se snega veseli … Ali se tudi ti?
Kepa na kepo nastane snežak,
bel je kot oblak.
Ko ljudje igrajo se na snegu,
je vsak dan lepši dnevu.

Zimska pesem vse razveseljuje,
že vse domove okrašuje.
Zima s snežinkami opleta,
veter okoli hiše pometa.
Meglena jutra nas pozdravijo,
redki sončni žarki ven nas vabijo.
Dom s pečjo ogrejemo in se na kavču smejemo.
Vroč kakav pihamo, drug drugemu se nasmihamo.
Zeleno smrečico krasimo, prav nobene vejice ne izpustimo.

Zimska pesem je kepa, šal, rokavica,
lepa je kot snežna ptica.
Zimska pesem je cimetova slaščica in božična potica.
Zimska pesem leto končuje in otroke obdaruje.
Dedek Mraz prišel je do nas in obdaril celo vas.
Zimska pesem so darila zavita in srca s toploto ovita.

Pesmi o pesmih

GRDA PESEM
(Lovro Herič)

Pišem grdo pesem,
ki na lepotnem tekmovanju ne zmaga,
ki  nima nobene lepe obleke,
ampak so vse videti kot onesnažene reke.

HITRA PESEM
(Lovro Fazarinc)

Pišem hitro pesem.
Tako, ki hitro drvi, nori, ki vse prehiti,
zato se  ji  ne mudi,
vedno hitro vstane, si oči pomane,
hitro vse uredi, kot blisk hrumi.

DIŠEČA PESEM
(Brina Ručigaj)

Pišem dišečo pesem, tako, ki ne smrdi,
ampak omamno, parfumirano diši.

Ko vstane, že zavoha sveže, čokoladne kolače,
se nadišavi in skoči v sveže oprane hlače.
Vonj ima po rdečih, belih, dišečih vrtnicah.

Če bi pesem zavohala Trnuljčica,
prebudil bi se ves grad,
saj ta vonj bi imel vsak rad.

POČASNA PESEM
(Sara Zupančič)

Piše počasno, leno pesem,
ki se ji prav nič ne mudi,
ne skrbi, če pouk zamudi.

V zvezek piše počasi, pri športni se dolgočasi.
Počasna pesem na vasi živi, še tam se ji vse prehitro zdi.

Učenci 5. b-razreda: Pomlad

Pomlad mora …

 … cveteti,
žareti,
peti,
zeleneti,
žvrgoleti,
potovati,
hrepentati,
trobentati,
šumeti,
žuboreti,
zvončkljati,
cingljati,
noreti,
osrečevati,
poskakovati,
klepetati,
deževati,
sijati,
zveneti,
saditi,
igrati,
sprehajati,
na balkonu sedeti,
ptičke ženiti  in
življenje ljubiti.

Lucija Meglič: Pomlad

Spomladi posije sonce
in ogreje vse konce.
Zasliši se ptičje petje
in zavoha dišeče cvetje.

Grem na sprehod v gozd,
za malico pa pojem en grozd.
Zdaj, ko prihaja pomlad,
se pripravi na napad.

Vse začne cveteti,
da želiš si poleteti.
V cvetlice se želiš odeti,
in kot one ves dehteti.

Spomladi postane toplo,
zato greš končno lahko na kolo.
Nihče ne želi zdaj si pisati,
raje bi vsak šel na travnik plesati.

Vid Vesel: Pomlad

Prišla je pomlad,
to najlepši je zaklad. 
Ko vidim z rožami obdan grad,
ni več kaj dodat.

Ko vidim rožice cveteti,
kar vse želim objeti,
ko slišim ptičke peti,
se še žabe začnejo dreti.

Vid Vesel: USTRAHOVANKA

Za noč čarovnic je navada,
da ne je se čokolada.
Takrat izreže se par buč
in vanje se postavi luč.

Vsako noč izrezane grozljive oči,
strašijo mimoidoče ljudi.
Jaz se jim bi smejal,
če se ne bi buč tudi sam bal.

Ko se zjutraj zbudim,
od veselja kričim.
Grozljivih oči več ni,
Buča mirno v kotu stoji,
in nihče se jih več boji.

Zarja Šraj: STRAH

Če pozno ponoči še ne spiš,
iz teme pride netopir in vampir
pa volkodlak in frankestien.

Pa še kača klopotača ter
zombiji in roparji, zato zaspi,
preden grozni del se zgodi.

Saj ko zaspiš, izginejo vsi,
zato ne pozabi,
da strahovi so le v tvoji glavi.

Valentina Vodopivec: Strah

Otroci se različnih bojimo stvari,
pa vendar nas vsak k pogumu bodri.
Prijateljček, učke trudne zapri,
in se z lepimi sanjami pokrij.

Pošasti pod posteljo in v omari ni,
zato naj nikogar nič ne skrbi.
Strah ima le velike oči,
je votel, okoli ga pa nič ni.

Lara Skok: Strah

Strah te rad muči,
ampak ne toliko,
če si ob luči.
Če si pa v krizi,
imej pri sebi prijateljico Lizi.

Vsakič obstaja zdravilo,
tako kot če vazo razbiješ,
hitro poiščeš lepilo.
Kmalu si v glavi oklep zamisliš
in strah prav hitro odmisliš.