Začelo se je novo leto
v zimo odeto,
s tišino prežeto,
hladom in sivino objeto.
Počutim se kot jutro megleno,
brez energije kot cvetje ovenelo.

Pa vendar prihaja pomlad,
z njo sonček mlad,
prebudil bo moj srček zlat.
Prav tako kot seme, ki čaka, da bo konec teme,
skupaj bomo brsteli, v rosnih kopelih buhteli.
Še malo pa bomo zacveteli.

Poleti si duška damo.
Narava nas z barvami bogati in nas radosti.
Ptički žvrgolijo, nam tempo držijo.
Sonce nas krepi, nam plodove deli.
So dnevi dolgi, svetli in topli,
da krepimo se vsi.

Jesen se že vonja,
okuša pa tudi.
Zaloga se jača, žetev se splača.
Vemo, da zima se vrača.
Spet bo pusto, sivo, hladno,
pusti počiti naravi in sebi,
se v hvaležnost zaviti in nov krog skleniti.