Mračno vesolje,
neskončno je polje.
Polno je izgubljenih sanj,
ki so jih otroci vrgli vanj.

Vesolje je kot utripajoče srce,
brez njega nič ne gre.
Je neskončen čaroben svet,
tam je že milijone let.

V njem so zvezde in planeti,
v temi samotni in ujeti.
Zvezde žarijo,
to za njih velja,
tako se tudi nam sonce smehlja.

Tih kraj je to vesolje,
to neskončno temno polje.
Tako tiho je,
da se zdi,
da jezik za zobmi drži.

V vesolju je tudi naš planet – naš cel svet.
Kot polž se počasi vrti,
v temi lebdi,
a zdi se,
kot da leti.