Arhivi Kategorije: Pero predmetne stopnje

Lovro Cerar: Čarobno vesolje

Objavljeno ,

V vesolju vlada fuzija,
ki je prava coprnija.
Planetov osem premetava,
da zgodi se sprava.

Merkur najmanjši od vseh
planet težkih je kovin.
Venera vroča Zemljina je dvojčica,
sestavljena iz podobnih je kamnin.

Naš ljubi domek Zemlja,
omogoča nam življenje.
Krvavo rdeči Mars
z raziskovanjem nam ponuja razsvetljenje.

Jupiter plinasti je velikan,
premaga ga samo orkan.
Kralj prstanov Saturn je
zbral obroče vse.

Daleč stran od Sonca,
Uran in Neptun, modra dvojčka.
Temna kakor črna luknja
pokriva ju vesoljska suknja.

Lovro Cerar: Kralj George

Objavljeno ,

Zjutraj na okno potrka velika mačja glava
in zamjavka.
Čaka na bogat obrok,
ta pride iz gospodarjevih rok.

Dopoldan je prestol zaseden,
saj na njem je gost reden,
ki se po kraljevsko namesti
in se v spanec zavihti.

Popoldan na sprehod se odpravi,
da lumparijo napravi.
Okoliške ptice gleda,
kot bi bile iz sladoleda.

Zvečer začne se zabava,
čisto čisto prava,
ki pravi mu, da prihaja noč,
ta noč, čarobna moč.

Neža Sedlar: Vesolje

Objavljeno ,

Vesolje je zelo skrivnostno in polno ugank.
Nihče ne ve, kaj vse je tam
in kako veliko to skrivnostno vesolje je.

Vesolje nima ne začetka
ne konca,
je pač neskončno.

Vesolje bi bilo lahko polno neznanih pošasti,
prijaznih in zlobnih,
ki živijo na drugih planetih.

Mogoče je v vesolju planet,
kjer živali govorijo,
ljudje pa izgledajo kot vesoljci.

Jošt Vesel: Pesem

Objavljeno ,

To je pesem o pesmi,
ki sem jo napisal jaz.
V njej prebereš vse o meni,
v njej spoznaš moj pravi jaz.

Moje oči so zvezde,
moja ušesa so grom,
moje noge so hitre.
kadar tečejo v svoj zlati dom.

Moja strast je ribičija,
ribičija moja je strast.
Ribe rad lovim,
a ne grejo mi v slast.

Kot volk sem na preži,
vedno buden na mreži,
ko čakam na ulov,
riba je skočila na krov.

Jošt Vesel: Počitnice

Objavljeno ,

Počitnice so super stvar,
takrat za šolo ni nam mar.
Prekrasni dnevi so takrat,
zato upamo, da bodo počitnice velikokrat.

Kot mravlje pridno se v šoli učimo,
ko pa počitnice so, se veselimo,
žuramo in športamo mi,
saj nikoli nam ne zmanjka luči.

Počitnice so res super stvar,
a zdaj ne delamo si utvar,
treba je še stisniti pesti
in izkoristiti naše moči.

Sedaj še nekaj mesecev šola bo,
potem nam bo pa spet lepo.
Lepo spet nam bo:
»Juhej, to bo pa res hudo!«

Jan Hribar: Slovenija

Objavljeno ,

Slovenja je majhna država,
za mnoge najlepša narava.
V njej dva milijona je ljudi,
a to ničesar ne spremeni.

Njena oblika je kokoška,
za mnoge turiste rajska.
Ima morje, reke, gore, jezera,
Bohinj, Bled in vsa sedmera.

Na Triglav si želim,
a se malo plezati bojim.
V Postojnsko jamo hitim,
vožnje z vlakcem se veselim.

Ta čudovita dežela naša,
z glavnim mestom Ljubljana.
Jaz prebivam v Preserjah,
ki ni mesto in je vas.

Jan Hribar: Šola na daljavo

Objavljeno ,

Kako zgleda šola od doma?
Odpreš ekran,
skočiš na šolsko spletno stran,
se logiraš,
se šokiraš.

Odpreš datoteko,
pogledaš preko,
poješ zajtrk izpod peke mame,
si zaželiš malo osame.

Dolgo prepisuješ matematiko,
sproti izvajaš gimnastiko.
Ko vse to narediš in se naučiš,
si lepe ocene zaželiš.

Ko mama pripravi kosilo,
sline se nam pocedijo.
Čaka me nogometni trening,
kar je zame najboljši »feeling«.

Matic Surla: Šola

Objavljeno ,

Otroci mladi vsi hodimo v šolo,
nekateri z veseljem, drugi z grozo.
Včasih še sam komaj skrivam nervozo,
a se zadržim, imam samokontrolo.

Nekateri predmeti so ljubši mi bolj
kot drugi, katerih ne razumem dovolj.
Sošolci različni do mene so tu,
odvisno tudi, kaj je na urniku.

Ko pridem v razred, lahko zaznam takoj,
kdo se mi posmehuje, smeji v obraz,
ko pogleda k meni, se zdi da sem gnoj.

Spet drugič, ko pa je sreča prijazna,
lahko se učim, zabavam kot le kaj
in šola ne zdi se več tako blazna.

Matic Surla: Luna

Objavljeno ,

Belo nebesno telo na nas sije,
v noči nas njegov žar oblije.
Ob sebi ima tudi družbo,
njej ni treba skrbeti za okužbo.

Ko me žalost duši,
ko me jeza hromi,
pogledam v nočno nebo
in s časom vse postane lepo.

Luna je res le ena – nezamenljiva,
že dolgo dolgo let na nas sije,
vsa zapeljiva.

S časom, ko ljudi več ne bo,
Luna bo ostala in osvetljevala
še naprej samotno Zemljo.

Ela Jenko: Zima

Objavljeno ,

Vsa čista, bela in nedolžna kot nevestina obleka.
Vsako leto v isti letni čas ujeta.
Snežinka vsaka nekaj posebnega in lepa
razveseli vsakega človeka.
Tiho padajo z neba,
da vsa narava bo odeta.

Zima, čas veselja, smeha in radosti,
ko vsak pozabi na skrbi in privošči malo si norosti.
Najlepša si v soju mesečine,
vsak tvoj kristal obuja lepe mi spomine.

So jutra mrzla in vsak večer te zahladi,
ko moj pogled skozi okno te ulovi,
nasmeh na obraz nariše mi.
Po snegu hodim,
za sabo puščam le sledi,
kot hodil po oblakih mehkih bi,
se mi zdi.

Si vedno bila in vedno boš ostala gospa,
ki se z belo kučmo rada je bahala.
Spet prišel bo tisti čas,
ko nas boš zapustila.
Čez leto dni pa se v vsem svojem blišču zopet boš vrnila.