Vrsto let že tukaj sedi,
kapnik mu nad glavo visi.
Potrpljenja več nima,
zato piše in pesmi rima.

Nima ideje, pa piše o sebi:
»Oh, Matjaž, le kaj vidijo na tebi?
Brado imaš daljšo kot Dedek Mraz,
ovija ti ta tvoj star obraz.

Ves sleng si pozabil,
no, kot da ga boš še kdaj rabil.
Dolgočasiš se in poležavaš,
ne veš niti, kaj jutri nameravaš.

Zazreš se v tisto pusto steno,
misliš si, da boš dobil še sivo mreno.
Kaj pa zdaj, se vprašaš,
Ko se tako leno ponašaš.

Upaš in prosiš nebo,
da te kmalu nekdo rešil bo.
Brada se ti je že devetkrat zavila,
še malo pa bo tudi mizo pomila.«