Zmaga vedno proslavlja,
vedno hoče biti slavna,
vsakič se jezi,
če pobiramo kosti.

Če zmaga proslavlja,
ni kar tako,
ker vedno je bit treba z njo,
a včasih se spomni in vpraša:
»Ali je bilo treba tako?«

Ko učiteljica prihrumi,
se zberemo vsi,
ker z zmago nam teži,
vsi  zapiramo oči.