Strah je v sredini votel,
okrog ga pa nič ni,
mojega bi vrgel v kotel,
da zgori.

Strah me je višine,
ko pogledam dol, me mine,
da bi šel še višje,
takrat v moji glavi postane tišje.

Srce utripa,
dihanje sopiha,
podam se globje,
počutim se bolje.