Nekoč živel je deček Lan,
ki čakal je poseben dan.
Ko človek rdeč z darili pride
in pred jutrom že odide.

Zjutraj hitro Lan vstane,
to, kar vidi, res ga prizadane.
Ni paketa ni darila,
solza se je spet ulila.

Sestrica Maja se zbudi,
k bratcu Lanu pohiti.
V očeh mu vidi solze
in hitro zakliče Lojze!

Oče Lojze prihiti,
vpraša Lana, kaj ga teži.
Lan pove, Božička ni.
Oče pravi, saj še spi!