Je živel nek Martin Krpan,
ki sol tovoril vsak je dan.
Je delal, kakor dela čebela,
Brdavsa ugnat’ je znal hitro kot strela.

Krištof Lambergar je močan tudi bil,
je zadnjo uro Pegamu dodelil.
Cesarstvo je rešil za tri gradove,
ne pa za hčer, zlato in ostale darove.

Peter Klepec, fantič iz gora,
v dar dobil je moč,
močnejšo od Boga.
Peter z močjo je kar zemljo obdelal,
na njej pa pšenico je zlato pridelal.

V beli Ljubljani je Uršika zala,
s prelepim neznancem takoj zaplesala.
Naenkrat naredila sta še zadnji zavoj
in Urško odpeljal je v reko s seboj.