Lucija Meglič: Pomlad

Spomladi posije sonce
in ogreje vse konce.
Zasliši se ptičje petje
in zavoha dišeče cvetje.

Grem na sprehod v gozd,
za malico pa pojem en grozd.
Zdaj, ko prihaja pomlad,
se pripravi na napad.

Vse začne cveteti,
da želiš si poleteti.
V cvetlice se želiš odeti,
in kot one ves dehteti.

Spomladi postane toplo,
zato greš končno lahko na kolo.
Nihče ne želi zdaj si pisati,
raje bi vsak šel na travnik plesati.