Naenkrat zaslišim pok,
počutim se lahkotno,
prav nič mi ni samotno,
potem pa zaslišim zvok.

Skoraj me je zadel šok,
vse je videti motno,
zdi se mi sramotno,
iz sebe spravim stok.

A tisti hip na jasi stojim,
vesela sem v srcu,
a se tudi bojim.

Gledam okoli in pohitim,
zdi se kot, da sem v vrtcu.
Bog je z menoj. Se pomirim.