GRDA PESEM
(Lovro Herič)

Pišem grdo pesem,
ki na lepotnem tekmovanju ne zmaga,
ki  nima nobene lepe obleke,
ampak so vse videti kot onesnažene reke.

HITRA PESEM
(Lovro Fazarinc)

Pišem hitro pesem.
Tako, ki hitro drvi, nori, ki vse prehiti,
zato se  ji  ne mudi,
vedno hitro vstane, si oči pomane,
hitro vse uredi, kot blisk hrumi.

DIŠEČA PESEM
(Brina Ručigaj)

Pišem dišečo pesem, tako, ki ne smrdi,
ampak omamno, parfumirano diši.

Ko vstane, že zavoha sveže, čokoladne kolače,
se nadišavi in skoči v sveže oprane hlače.
Vonj ima po rdečih, belih, dišečih vrtnicah.

Če bi pesem zavohala Trnuljčica,
prebudil bi se ves grad,
saj ta vonj bi imel vsak rad.

POČASNA PESEM
(Sara Zupančič)

Piše počasno, leno pesem,
ki se ji prav nič ne mudi,
ne skrbi, če pouk zamudi.

V zvezek piše počasi, pri športni se dolgočasi.
Počasna pesem na vasi živi, še tam se ji vse prehitro zdi.