Sara Zupančič, Naja Skok, Patricija Sinkovič, Lovro Herič, Tine Loboda, Yana Gryban, Lovro Fazarinc : ZIMSKA PESEM

ZIMSKA PESEM

Zima je res prima,
ko listje z dreves odpade, sneg zapade.
Ko otroci zjutraj se prebudijo, staršem rečejo adijo,
skozi vrata v nov mrzel dan odhitijo.
Zimska pesem je bela odeja, ki zemljo je prekrila in otroke presenetila.
Poženejo se v tek in skočijo v sneg.
S sankami na hrib hitijo,
z vrha dol drsijo.
Zimska pesem je v volnen plašč odeta
in rdečih lic so dekleta.
Vsak se snega veseli … Ali se tudi ti?
Kepa na kepo nastane snežak,
bel je kot oblak.
Ko ljudje igrajo se na snegu,
je vsak dan lepši dnevu.

Zimska pesem vse razveseljuje,
že vse domove okrašuje.
Zima s snežinkami opleta,
veter okoli hiše pometa.
Meglena jutra nas pozdravijo,
redki sončni žarki ven nas vabijo.
Dom s pečjo ogrejemo in se na kavču smejemo.
Vroč kakav pihamo, drug drugemu se nasmihamo.
Zeleno smrečico krasimo, prav nobene vejice ne izpustimo.

Zimska pesem je kepa, šal, rokavica,
lepa je kot snežna ptica.
Zimska pesem je cimetova slaščica in božična potica.
Zimska pesem leto končuje in otroke obdaruje.
Dedek Mraz prišel je do nas in obdaril celo vas.
Zimska pesem so darila zavita in srca s toploto ovita.

Pesmi o pesmih

GRDA PESEM
(Lovro Herič)

Pišem grdo pesem,
ki na lepotnem tekmovanju ne zmaga,
ki  nima nobene lepe obleke,
ampak so vse videti kot onesnažene reke.

HITRA PESEM
(Lovro Fazarinc)

Pišem hitro pesem.
Tako, ki hitro drvi, nori, ki vse prehiti,
zato se  ji  ne mudi,
vedno hitro vstane, si oči pomane,
hitro vse uredi, kot blisk hrumi.

DIŠEČA PESEM
(Brina Ručigaj)

Pišem dišečo pesem, tako, ki ne smrdi,
ampak omamno, parfumirano diši.

Ko vstane, že zavoha sveže, čokoladne kolače,
se nadišavi in skoči v sveže oprane hlače.
Vonj ima po rdečih, belih, dišečih vrtnicah.

Če bi pesem zavohala Trnuljčica,
prebudil bi se ves grad,
saj ta vonj bi imel vsak rad.

POČASNA PESEM
(Sara Zupančič)

Piše počasno, leno pesem,
ki se ji prav nič ne mudi,
ne skrbi, če pouk zamudi.

V zvezek piše počasi, pri športni se dolgočasi.
Počasna pesem na vasi živi, še tam se ji vse prehitro zdi.

Zoja Kuster: ZVEZDA V LJUDEH

Nekateri so majhni, spet drugi veliki.
Vsak prav poseben v svoji obliki.
Vesolje veliko, kot zvezde smo mi,
vsak človek pa čisto po svoje žari.

Začnemo kot male drobcene pike.
Čez celo življenje človek ustvari si slike.
Lahko belo-črne so ali barvite,
lahko pa kot barve po platnu razlite.

Vse naše poti so lahko strme in zvite,
pred neznanci vsemi dobro so skrite.
Življenje leti kot ptica v vesolje,
kot zvezda utrne z neba se v morje.

Vsak človek poseben je in tak naj ostane,
vse do tedaj, ko v nas nekaj se zgane.
Zato naj vsak se po svoje obrne,
dokler se z neba zadnja zvezda ne utrne