Ana Kočevar: Poplave

Zagrnili so temni oblaki nebo
kot roj črnih ptic, ki nosijo zlo.
Da kaplja za kapljo močila je svet,
da reka za reko prestopila je breg.
Ne hiša ne cesta pred vodo ni ovira,
vse bo odnesla kar pred njo se obira.
Gasilski avtomobili na pomoč že drvijo,
da na pomoč ljudem v stiski hitijo.
Ker voda je iz poti zavila,
in klet za kletjo jim napolnila.
Poplave, neusmiljene, neznosno kričijo,
ljudem spati ne pustijo.
A v obupanih srcih še vedno upanje tli
da bo vse minilo, da vse se nazaj bo vrnilo.