Sončnica mi na rami visi,
predrzni vetrček ji lističe lovi.
Sapica ji bo cvetke odnesla,
nikakor ji ne bo prizanesla.

Sončnico skrijem na toplo v plašč,
se vetru obrnem na hitro nalašč.
Glavo rumeno si z listki zakriva,
od vsega hudega hitro umira.
Želi si svetlega sonca zaklad,
v suknji tiho načrtuje napad.
Želja jo bi iz zavetja ponesla,
nikakor ji ne bo prizanesla.

Previdno jo na ramo postavim,
sončecu pred nos jo nastavim.
Sonček se sončnici sladko smeji,
ona očarana vanjo obrača oči.
Joj, cvetek postaja žareč,
od sonca živo rdeč.
Voda olikano plamen ugasne,
zmoči listke rumene ji, krasne.
Skrbi, da rumenka ne bo je živa odnesla,
nikakor ji ne bo prizanesla.