Z vami želim deliti kratko, vendar zelo poučno zgodbo. Želim, da razmislite, kako v današnjih časih prav vi ravnate s hrano. Ali ste spoštljivi do nje, jo radi pridelate sami, jo komu podarite, če jo imate preveč, in seveda, če ob pripravi obrokov in samem uživanju pri tem cenite, da jo sploh imate?

Moja prababica je živela v bloku. Pripovedovala mi je, da velikokrat v zabojnikih za smeti, vidi hrano, ki je še neuporabljena, praktično zapakirana. Ko mi je to pripovedovala, sem videla njen obraz, čutila sem, da ji je ob tem hudo. Vprašala sem jo, če jo kdaj vzame iz zabojnika.
»Ne!« se je glasil njen odgovor. »Ljudi je lahko sram, ker se norčujejo iz hrane,« je dodala.
Neko sončno soboto sem ji pomagala pospravljati stanovanje. Skupaj sva odnesli smeti v zabojnik pred blok. Ko je prababica odprla pokrov zaboja, je v njem ležal zapakiran neuporabljen piščanec. Spogledali sva se in ostali brez besed.
Rekla sem ji: »Mama, vzemi tega piščanca, naj ti ne bo nerodno.« Prababica je res vzela piščanca in nama pripravila kosilo.

Mislim, da ni potrebno veliko besed in razlage ob tej resnični zgodbi. Pozivam ljudi, da naj bodo bolj spoštljivi do hrane. So ljudje, ki bi z veseljem pojedli piščanca, ki ga vi odvržete.