Tine Bartol: Drevo

Drevo,

Lepo, okroglo, zeleno, košato.

Ti, ki dolgo že rasteš in živiš,

ki videlo modrost si starca življenja, bogato.

Ki sledilo si preteklosti grozotam

ter stalo tam in gledalo, ter nič naredilo.

Ki si upalo, da sledilo bi prihodnjim lepotam,

Pa se nič od vsega pričakovanega ni zgodilo.

Ti, ki doživelo si že vse ujme, nevihte

in jim vsem neustrašno kljubovalo.

Ki si videlo vseh prednikov ihte

in se jih sramovalo.

Dokler

ni prišel

gozda

gospodar.

Te posekal

in zažgal.

Tvoja zgodba

se ni izgubila,

ker jo je moja

pesem ohranila.

Ana Kočevar: ATA

Moj ata je frajer, moj ata je tip.
On je, vam rečem, najboljši ta hip.
Moj ata na vrtu rad dela,
da bom poleti maline imela
Rad jih med nas podeli,
čeprav ne želi, da jih sami utrgali bi.
Vedno naredi, kar želimo,
sladoled in borovnice pri njem dobimo.
Z nami se žoga in igra
ata je res smešen, ko se afna.
Ko ata na vrtu ni, v njegovi sobi,
čopičev in barv kar mrgoli,
ker atu se že ustvarjati mudi.
Če pa ideje za risbo ni,
že polno besed za novo pesem na plan pridrvi.
Pri atu dan se zgodaj začne.
Ko mama še spi, zunaj že avto brni,
ker atu se v službo mudi.
Med vikendi ni nič drugače,
le da se odpravi peš
Ni važno, kam se odpravi,
le da se na kavi ustavi.
Zvečer utrujen na kavč sede,
počaka, da mama prisede,
ta mu pove, da vsi otroci mirno že spe.

Ana Kočevar: Poplave

Zagrnili so temni oblaki nebo
kot roj črnih ptic, ki nosijo zlo.
Da kaplja za kapljo močila je svet,
da reka za reko prestopila je breg.
Ne hiša ne cesta pred vodo ni ovira,
vse bo odnesla kar pred njo se obira.
Gasilski avtomobili na pomoč že drvijo,
da na pomoč ljudem v stiski hitijo.
Ker voda je iz poti zavila,
in klet za kletjo jim napolnila.
Poplave, neusmiljene, neznosno kričijo,
ljudem spati ne pustijo.
A v obupanih srcih še vedno upanje tli
da bo vse minilo, da vse se nazaj bo vrnilo.

Lana Rajkovič: Otrok s sončnico

Sončnica mi na rami visi,
predrzni vetrček ji lističe lovi.
Sapica ji bo cvetke odnesla,
nikakor ji ne bo prizanesla.

Sončnico skrijem na toplo v plašč,
se vetru obrnem na hitro nalašč.
Glavo rumeno si z listki zakriva,
od vsega hudega hitro umira.
Želi si svetlega sonca zaklad,
v suknji tiho načrtuje napad.
Želja jo bi iz zavetja ponesla,
nikakor ji ne bo prizanesla.

Previdno jo na ramo postavim,
sončecu pred nos jo nastavim.
Sonček se sončnici sladko smeji,
ona očarana vanjo obrača oči.
Joj, cvetek postaja žareč,
od sonca živo rdeč.
Voda olikano plamen ugasne,
zmoči listke rumene ji, krasne.
Skrbi, da rumenka ne bo je živa odnesla,
nikakor ji ne bo prizanesla.

 

 

Lana Lesar: Mati (Gazela)

Mati moja svetlo sije, kakor zvezda.
Njeno srce hitro bije, kakor zvezda.
V mojih ušesih njen glas bo zazvenel,
ko k njej ponoči se hčerka zvije, kakor zvezda.
Za red in prihodnost vedno poskrbi.
Ko sina oče lovi, za mamo se skrije, kakor zvezda.
Ljubezni nikoli premalo ni,
Žalosten pogled nato prikrije, kakor zvezda.
Vedno ponosna, z nasmehom do ušes,
varnost iz pogleda lije, kakor zvezda

LANA RAJKOVIČ: OTROK IN OBJEM (Gazela)

Objem ogreje ti lica, sreča v očeh.
V objemu počutiš se kot ptica, sreča v očeh.
Otroku objem pomeni vse.
Otroku objem je lepa resnica, sreča v očeh.
Mamin objem srce ti stopi, dušo zadovolji.
Vsak objem je prelepa novica, sreča v očeh.
Očetov objem prežene skrbi, te trdno drži.
Objem je do srca stezica, sreča v očeh.
Otroka objem bodri, varuje, miri.
Objem je srca njegovega polovica, sreča v očeh.

Klemen Dimnik: MOJA SREČA (Gazela)

Vsak dan nekaj izgubim, kje je moja sreča?
In spet v šolo drvim, kje je moja sreča?
Prvo uro spet živčno čakam,
da drugo uro pet šut dobim, kje je moja sreča?
Tri ure kasneje se pouk konča.
Spet bus zamudim in ga ne ulovim, kje je moja sreča?
Uro kasneje končno domov pridem.
Doma spet šut zatajim, kje je moja sreča?
Starši me na vhodu ulovijo,
spet se ves dan učimkje je moja sreča?

Anja Cimerman: Kralj Matjaž

V deželi skriti, kjer senca kraljuje,
kralj Matjaž skozi sanje pluje.
Naj brada dolga siva se ovije,
devetkrat naj okoli mize se zavije.
Naj iz spanca trdnega se prebudi,
naj reši ljudstva naših dni.
Odžene sovraštva naj z dežele,
da ptice znova bodo pele.
O, kralj Matjaž pod Peco spiš,
reši nas megle in strahov. Slišiš?
Z brado, ki govori zgodbe stoletja,
odreši nas temè,
naj travniki zopet bodo polni cvetja.
Iz podzemnega sveta vstani, kralj Matjaž,
spihaj nevihto spod nas,
pošlji bogove nad našo vas.
Naj sonce spet posije,
naj dež sovražnike ubije,
naj zopet sreča nas oblije.

O, kralj Matjaž, tvoja moč,
naj vodi nas skozi črno noč.