Vesolje je dimenzija,
je neskončno …
V njem zvezde in planeti stanujejo,
v njem je tudi naš planet Zemlja.
Ohranimo jo,
saj edini naš planet je to.
Na Zemlji živimo ljudje in živali in rastline.
Ne poškodujmo ga!
Našega edinega planeta!
Arhivi avtorja: Jasmina Pogačnik
Polona Cerar: Reka večnosti
Skušam napisati pesem, pa mi hodi po glavi le reka večnosti.
Misli me peljejo v srce, a tam … le reka večnosti.
Slišim odmev, pošilja mi notranji mir.
Peljem se v čolnu življenja in vse je le reka večnosti.
Iščem pot resnice, pa je vse tiho.
Na planoti se veje potok, spodaj je le reka večnosti.
Tam so travniki zeleni in cvetoče grmovnice.
V pesmi se luna blešči, reka večnosti.
V ritmu srca se po nežni travi sprehaja misel.
Listam po knjigi in je to le reka večnosti.
O ljubezni
Pika Justina Lapuh: LJUBEZEN NA PRVI POGLED
Prvič te vidim, opazim, zaznam …
Bil si tam sam,
videti zaspan, a predan,
kakor sonce nasmejan.
Pogledam v tvoje oči in me zmrazi,
v meni zavre kri in me ohladi.
Osreči me pogled v tvoje oči,
srce mi poskoči in se zavrti.
Ljubezen je goreč plamen,
ki udari kot težek kamen.
Gori v meni ta plamen,
a tebe ni zraven.
Z vsako angelsko številko zaželim si te,
ker ne veš, kako ljubim te.
Dan za dnem upam samo,
da usoda nama večnost bo.
Ema Rems: HREPENENJE
V temi hrepenenja srce tihotapi,
po neznanih obalah sanja v nespameti.
Svetloba daleč v daljavi miglja,
hrepenenje tiho v noči se izgublja.
Oči iščejo nekaj, česar tu ni,
v hrepenenju zvezda se iskri.
Srce hrepeni po dotiku, po ljubezni,
a bližine ni, le hrepenenje živi.
Besede bežijo iz ust kot vetrič noči,
dotik tvoj še vedno moje srce lovi.
Hrepenenje kot šepet v temi odmeva,
a ljubezen zbledi,
ko noč nebo zatemni.
V temi hrepenenja ostaja le tišina,
bolečina v srcu se brezupno razliva.
A v globini noči se upanje prebudi,
da spet nova ljubezen se rodi.
Simon Osolnik: TEBI
Ko si odšla, ostal sem sam,
brez tebe več živeti ne znam.
Težko je in upam, da vrneš se k meni,
da hrepeniš tudi ti in prideš še k meni.
O, ljubica moja, kje si zdaj?
Pogrešal te bom za vekomaj!
Hrepenim po tvojem glasu
in po tvojem vitkem stasu.
Tvoj smeh bil je kot sonce, ki dan mi polepša,
tvoj smeh bil je kot luna, ki na nebu mi pleše.
Tvoj smeh bil je kot biser na dnu oceana,
tvoj smeh bil je kot dragulj na vrhu vulkana.
Bila si sonce mojega življenja,
zdaj ostal sem sam, poln bridkega trpljenja.
Oči moje vedno so roseče,
saj slovo bilo je hitro in boleče.
Žan Zoubek: LJUBEZEN (gazela)
Tako lepa si draga moja, kako te ljubim.
Rad bi, da me ljubiš, a kaj ko sva drugega sloja, kako te ljubim.
Ti tako lepa in bogata, jaz pa kot berač naokoli se potikam.
Ko vsaj naredili bi lahko menjavo, kako te ljubim.
Tvoja mama res je stroga gospa in tvoj oče najboljši kralj med vsemi,
tvoje srce ni za mojo kmečko glavo, kako te ljubim.
Vem, da to ne gre, jaz, navaden kmet, za princeskino roko prosi.
Pripravljen narediti sem vse, le da dobim jaz te, kako te ljubim.
Vem, da obstajajo lepi princi in ljudje, ki so boljši od mene,
glej, tudi če s to pesmijo ponižam se, vedi, da ljubim te, ljubim te …
Žiga Zoubek: SLOVO (gazela)
Zakaj od tebe se poslavljam, adijo!
Vsakič znova si ponavljam, adijo!
Zakaj moram že oditi,
Ko svojo prtljago že pospravljam, adijo!
Zakaj te moram zapustiti?
Zakaj na to pusto potovanje se odpravljam, adijo!
Kam bom brez tebe šel?
Vedi, da moje srce ti podarjam, adijo!
A sedaj moram iti.
Vse ostale samo odklanjam, adijo!
Jernej Marolt: PRELEPA DEKLICA
Po tebi hrepenim, prelepa deklica.
Jaz tebe ljubim, prelepa deklica.
Si lepa kot roža.
Al’ ti hodiš za drugim, prelepa deklica.
Zakaj ne dovoliš da te poljubim?
Jaz tebe nujno rabim, prelepa deklica.
Vsakič, ko te vidim, prebledim.
Ali lahko te zasnubim, prelepa deklica?
Da čisto ne znorim.
Prosim dovoli mi, da to storim, prelepa deklica.
Gašper Penko: LJUBEZEN
Na robu sveta, kjer ocean se dotika neba,
ljubezen kot čarovnija v nas ustvarja rajske kraje.
Kot ptica, ki vzpne se v nebeške višave,
v nas prebuja sanje, ki dotikajo se zvezdne steze.
V žametnih valovih, ko pesem v vetru doni,
srce najde mir, ki se v valovih iskri.
Kot sončni žarek, ki zlat jutro prebudi,
v nas prebuja čustva, ki jih nič ne ugnobi.
V objemu neskončnosti kot niti v spletu usode
ljubezen kot skrivnostno vezje nas veže.
Kot zvezda na nebu v večni temi blesti,
v nas ustvarja upanje, ki nikdar ne zbledi.
Na prelomu časa kot cvetje v pomladnem viharju
ljubezen vztraja kot neuničljiva moč.
Kot pesem, ki odmeva v globinah vesolja,
v nas prebuja vero, ki presega vsako oviro.
Prijateljstvo
Prijatelj
(David Perše, Leon Šinkovec, Ana Dimnik, Val Udovč)
Prijatelja dobiš,
ko ga nasmejiš.
Ko ga nasmejiš,
se v parku z njim dobiš.
V šoli ti pomaga,
ko učitelj ti razlaga.
Ko ti je mrzlo,
z objemom pogreje ti telo.
Ko ti je težko,
ob strani ti stoji z vsemi svojimi močmi.
Kamor greš ti,
on ti sledi.
S prijateljem se ne kregaš,
da prijateljstva ne tvegaš.
Prijateljstvo
(Marko Garin)
S pravim prijateljem se nasmejiš,
kakor raketa k njemu pohitiš,
da mu skrivnosti podeliš.
Vsak dan igrice igrava,
skupaj fino se imava,
deliva si dobre in slabe dni
in nepozabne noči.
Tudi, če prijatelj kdaj izgine,
moje srce bo obujalo spomine.
Prijatelj
(Nika Paravinja, Kian Smlatić, Jaš Vošnjak)
Ko s prijateljem živim,
pamet izgubim,
neumnost naredim
in ob tem se veselim.
Ko hudo mi je,
nanj obrnem se,
skupaj vidiva dlje,
ko zobava grozdje.
Prijateljstvo
(Nora Nartnik, Daša Dimic)
Prijatelji ti stojijo ob strani,
čeprav so kdaj bolani,
ti v šoli pomagajo,
s teboj strah premagajo.
Lepo se imamo,
ko se skupaj igramo –
na vrtu ali igrišču,
v sobi in na dvorišču.
Smo posebna skupina,
trdna kot lupina,
v njej je prijateljska toplina,
globoka kot dolina.
Nosimo oblačila enaka
z znakom mogočnega raka,
ki se nikoli ne vda
kot skupina vsa.
Ko nekdo v stisku znajde se,
pomagamo mu vse,
nasmeh na obraz dobi
in stisko poteši.
Pesem prijateljstva
(Blažka Štrukelj, Ajda Šivic)
V vrtcu vse se je začelo,
skoraj vse se je tam smelo,
skupaj pot nadaljevali,
tudi knjige skupaj brali.
V šolo sva se vpisali,
v istem razredu sva pristali.
Prijateljstvo še vedno traja,
v srcih nama sreča raja.
V srcu mi boš ti ostala,
ker si vedno ob meni stala,
podpirala si vedno me,
ko sem skoraj vdala se.
Ko šla boš svojo pot,
ob meni bo robot,
ki spomnil me bo na
najino prijateljstvo.
Prijateljstvo
(Zoja Jezernik, Lea Kajtazović, Jasmin Ferreira da Costa Rode)
Prijateljstvo je kot družina,
slastno kot malina,
srce preplavila je radost
in pomislil sem na mladost.
Upam, da se nikoli ne konča,
saj je del mojega srca.
Za vedno del mene bo,
naj ostane le tako.
Prijatelj čez izzive ti pomaga,
on je vedno prava zmaga,
čuva te in brani,
vedno ti stoji ob strani.
Upam, da se nikoli ne konča,
saj je del mojega srca.
Za vedno del mene bo,
naj ostane le tako.
Upam, da to vsi doživimo
in se skupaj veselimo,
to bi bilo zelo lepo
ko jasno modro nebo.
Upam, da se nikoli ne konča,
saj je del mojega srca.
Za vedno del mene bo,
naj ostane le tako.
Prijateljstvo
(Filip Ban, Edim Vrbić)
Prijateljstvo je to,
da je tu še nekdo.
Lahko je namišljen,
če si želiš,
pazi, da ga ne izgubiš.
Ko ga ni,
sam si ti.
Najti ga je težko,
ko ti uspe,
je zelo lepo.
Če prijateljstva ni,
človek trpi.
Prijateljstvo je povsod,
tudi tam, kjer se sprva zdi,
da ga ni …
Prijateljstvo
(Izabela Gašperič, Ema Poljak, Taja Mujdrica
Prijateljstvo je nekaj posebnega,
včasih tudi nekaj osebnega.
S prijateljem se smejiš
in skrivnosti deliš.
V slabih trenutkih s prijateljem jokam,
velikokrat pa od smeha pokam.
Vedno mi pomaga
in nikoli ne omaga.
Prijateljstvo se nikoli ne vda,
saj prijatelj mi vedno roko poda.
Če je težko,
mi z njim ni hudo.
Prijateljstvo mi pomeni vse,
dragocenejše od bogastva je.
Ko se od prijatelja poslovimo,
ga zares nikoli ne izgubimo.
Tine Bartol: Tvoj dotik (gazela)
Čutiti vedno sem želel tvoj dotik,
da bi iz njega vse dobro požel, tvoj dotik.
Ki je kot ptič, ki na vejo je pristal,
me razveselil ter zapel, tvoj dotik.
Kot ogenj, ki v nebo se je dvigoval,
čustva vžgal, svetlo gorel, tvoj dotik.
Kot sonce je, ki me pogrelo je,
da vroče je postalo in sem zardel, tvoj dotik.
Kot veter, ki je valove razjezil,
in pusto obalo močno zadel, tvoj dotik.
Podoben roži je, ki sladko zadehti,
in me omami, njen cvet bel, tvoj dotik.
In vedno spomni me, ko prejmem ga,
na čas, ko skupaj s tabo sem venel, tvoj dotik.
Katja Vodlan: Hrepenenje
Hrepenenje kot plamen, kot goreče srce,
v daljavi sanjam svobodo in večnost iščem …
Kot ptica visoko na nebu leta skozi čas,
na krilih upanja letim.
Hrepenenje me neizprosno vabi,
da odkrijem nove svetove, neznane kraje …
V globinah tvoj glas slišim,
naj sanjam svojim sledim.
Hrepenenje kot veter me žene naprej
v iskanje lepote, v iskanje smisla,
srce mi bije kot ptici v kletki.
Ne hrepenim po ljudeh,
ne hrepenim po stvareh,
hrepenim po svobodi,
ker želim si biti svobodna kot ptica.
Sara Zupančič, Naja Skok, Patricija Sinkovič, Lovro Herič, Tine Loboda, Yana Gryban, Lovro Fazarinc : ZIMSKA PESEM
ZIMSKA PESEM
Zima je res prima,
ko listje z dreves odpade, sneg zapade.
Ko otroci zjutraj se prebudijo, staršem rečejo adijo,
skozi vrata v nov mrzel dan odhitijo.
Zimska pesem je bela odeja, ki zemljo je prekrila in otroke presenetila.
Poženejo se v tek in skočijo v sneg.
S sankami na hrib hitijo,
z vrha dol drsijo.
Zimska pesem je v volnen plašč odeta
in rdečih lic so dekleta.
Vsak se snega veseli … Ali se tudi ti?
Kepa na kepo nastane snežak,
bel je kot oblak.
Ko ljudje igrajo se na snegu,
je vsak dan lepši dnevu.
Zimska pesem vse razveseljuje,
že vse domove okrašuje.
Zima s snežinkami opleta,
veter okoli hiše pometa.
Meglena jutra nas pozdravijo,
redki sončni žarki ven nas vabijo.
Dom s pečjo ogrejemo in se na kavču smejemo.
Vroč kakav pihamo, drug drugemu se nasmihamo.
Zeleno smrečico krasimo, prav nobene vejice ne izpustimo.
Zimska pesem je kepa, šal, rokavica,
lepa je kot snežna ptica.
Zimska pesem je cimetova slaščica in božična potica.
Zimska pesem leto končuje in otroke obdaruje.
Dedek Mraz prišel je do nas in obdaril celo vas.
Zimska pesem so darila zavita in srca s toploto ovita.
Pesmi o pesmih
GRDA PESEM
(Lovro Herič)
Pišem grdo pesem,
ki na lepotnem tekmovanju ne zmaga,
ki nima nobene lepe obleke,
ampak so vse videti kot onesnažene reke.
HITRA PESEM
(Lovro Fazarinc)
Pišem hitro pesem.
Tako, ki hitro drvi, nori, ki vse prehiti,
zato se ji ne mudi,
vedno hitro vstane, si oči pomane,
hitro vse uredi, kot blisk hrumi.
DIŠEČA PESEM
(Brina Ručigaj)
Pišem dišečo pesem, tako, ki ne smrdi,
ampak omamno, parfumirano diši.
Ko vstane, že zavoha sveže, čokoladne kolače,
se nadišavi in skoči v sveže oprane hlače.
Vonj ima po rdečih, belih, dišečih vrtnicah.
Če bi pesem zavohala Trnuljčica,
prebudil bi se ves grad,
saj ta vonj bi imel vsak rad.
POČASNA PESEM
(Sara Zupančič)
Piše počasno, leno pesem,
ki se ji prav nič ne mudi,
ne skrbi, če pouk zamudi.
V zvezek piše počasi, pri športni se dolgočasi.
Počasna pesem na vasi živi, še tam se ji vse prehitro zdi.
Anali Bider: 100 % ljubezen
Zoja Kuster: ZVEZDA V LJUDEH
Nekateri so majhni, spet drugi veliki.
Vsak prav poseben v svoji obliki.
Vesolje veliko, kot zvezde smo mi,
vsak človek pa čisto po svoje žari.
Začnemo kot male drobcene pike.
Čez celo življenje človek ustvari si slike.
Lahko belo-črne so ali barvite,
lahko pa kot barve po platnu razlite.
Vse naše poti so lahko strme in zvite,
pred neznanci vsemi dobro so skrite.
Življenje leti kot ptica v vesolje,
kot zvezda utrne z neba se v morje.
Vsak človek poseben je in tak naj ostane,
vse do tedaj, ko v nas nekaj se zgane.
Zato naj vsak se po svoje obrne,
dokler se z neba zadnja zvezda ne utrne