Moj ata je frajer, moj ata je tip.
On je, vam rečem, najboljši ta hip.
Moj ata na vrtu rad dela,
da bom poleti maline imela
Rad jih med nas podeli,
čeprav ne želi, da jih sami utrgali bi.
Vedno naredi, kar želimo,
sladoled in borovnice pri njem dobimo.
Z nami se žoga in igra
ata je res smešen, ko se afna.
Ko ata na vrtu ni, v njegovi sobi,
čopičev in barv kar mrgoli,
ker atu se že ustvarjati mudi.
Če pa ideje za risbo ni,
že polno besed za novo pesem na plan pridrvi.
Pri atu dan se zgodaj začne.
Ko mama še spi, zunaj že avto brni,
ker atu se v službo mudi.
Med vikendi ni nič drugače,
le da se odpravi peš
Ni važno, kam se odpravi,
le da se na kavi ustavi.
Zvečer utrujen na kavč sede,
počaka, da mama prisede,
ta mu pove, da vsi otroci mirno že spe.

Mati moja svetlo sije, kakor zvezda.
Njeno srce hitro bije, kakor zvezda.
V mojih ušesih njen glas bo zazvenel,
ko k njej ponoči se hčerka zvije, kakor zvezda.
Za red in prihodnost vedno poskrbi.
Ko sina oče lovi, za mamo se skrije, kakor zvezda.
Ljubezni nikoli premalo ni,
Žalosten pogled nato prikrije, kakor zvezda.
Vedno ponosna, z nasmehom do ušes,
varnost iz pogleda lije, kakor zvezda

Objem ogreje ti lica, sreča v očeh.
V objemu počutiš se kot ptica, sreča v očeh.
Otroku objem pomeni vse.
Otroku objem je lepa resnica, sreča v očeh.
Mamin objem srce ti stopi, dušo zadovolji.
Vsak objem je prelepa novica, sreča v očeh.
Očetov objem prežene skrbi, te trdno drži.
Objem je do srca stezica, sreča v očeh.
Otroka objem bodri, varuje, miri.
Objem je srca njegovega polovica, sreča v očeh.

Kdo zjutraj me zbudi?
To je moja mami,
ki polglasno zakriči:
»Maj, v šolo se mudi!«

Ko napol v spanju umijem si zobe,
pogledam na uro in vidim,
da skoraj 7:55 je.
V želodcu močno me zvije,
saj še zmeraj ne vem,
kdaj kombi se odpelje.

Po hiši razleže se vik in krik,
a preglasi ga njen vzklik:
»Brez skrbi,
saj časa je dovolj še za minute 3.«

Ko ves lačen peljem se domov iz šole,
si želim le dobrega obroka,
ki primeren bi bil zame kot otroka.

In ker je mami pač mami,
bere mi iz oči,
zato glej ga zlomka,
na mizi znajdejo se vse najboljše reči.

A na žalost al’ na srečo je mama
tudi stroga gospa,
zato mi pred zasluženim počitkom zmeraj veli,
da naloga se vedno najprej naredi.

Stroga je,
a to sploh ne moti me,
saj vem,
da zame bi naredila vse,
ker takšno njeno je srce.