Arhivi Kategorije: Pero predmetne stopnje

Maša Kuhar: Moje počutje

Objavljeno ,

Obdobje virusa nam vetra je dalo.
Med nami stika bilo je premalo.
Pouk na daljavo,
učitelji in sošolci preko ekrana,
to zame res ni bila energijska hrana.

Včasih jaz in telovadba kot da se ne poznava.
Danes v meni vre,
če obiščem fitnes naprave ne.
Hop hop hop, na poskok,
počepi,
predkloni,
dviganje lahkih uteži,
to me umiri.

Rada imam pozitivne in zdrave stvari.
Naj se nam vse dobro godi,
da preženemo s telovadbo vse virusne skrbi.
Zato pridi na telovadbo tudi ti,
saj imunski sistem krepi in združi vse dobre ljudi.

Lara Jerina: Reka

Objavljeno ,

Skozi skalo boš prodiral,
če vztrajno si boš pot utiral.
V sebi nosiš velik potencial,
naj bo zate plime val.

Nikoli se ob misli ne ustavi,
da za to in ono nisi ti pri pravi,
da si manj kot drugi …
Vedi, da živiš življenje reke,
ki teče po unikatni strugi.

Včasih reka v tihoti se ustavi,
svojo notranjost pozdravi,
akumulira, energije si nabira,
da znova v dolino novo meandrira.

Moč reka pridobiva,
ko se s sotočji zliva,
izkušnje potenciale drugih,
zlije v svoj čisti tok,
ko obogatena steče
pod mavrični obok.

Lara Jerina: Smeh

Objavljeno ,

Smeh ni greh,
so biseri v očeh,
lajša korak na vseh poteh,
se nam razleze v meh.

Smeh o duši govori,
meglo v sonce razkadi,
se širi iz oči v oči,
nalezemo se ga vsi.

Smejimo se,
ko očka nas žgečka,
ko bratec šalo pove nam iz srca.
Ko na odru komik govori,
ko trav’ca preveč se pokadi.

Smeh je vrojen in spontan,
le človeku ob rojstvu bil je dan.
Naj misel vedno nas ohranja,
smeh je pol poti do zdravja.

Anja Marinšek, Flavia Pregrad: Pot v šolo

Objavljeno ,

Zjutraj sem vstopila na cesto prašno,
zunaj bilo je še oblačno.
Brrrr, mrzlo za tri,
da se ti v glavi močno zvrti.

Ko čez cesto sem odšla,
veliko dreves sem opazila.
Z njih so padali listi posušeni,
od drevesnih krošenj oddaljeni.

Ko pred šolo sem se postavila,
sem prav hitro opazila,
da jo megla je prekrila.
V šolo sem vstopila
in se v zvezke potopila.

Matej Majhenič: Motorji

Objavljeno ,

Motorji so zabavni,
nasmeh na lica mi pričarajo.
Stroji so nasploh mikavni,
ušesa nam uspavajo.

Včasih kaj se tud’ pokvari,
saj niso neuničljivi.
Vsak tehnik o rešitvi že sanjari,
GP motorji kljub temu so nepremagljivi.

Motoristi smo kot eno,
na cesti vedno se pozdravimo.
Ne ustavi breme nas nobeno,
po koncu vožnje sreči vsi nazdravimo.

Zakaj radi gremo na motor?
Vozimo veseli, žalostni al’ jezni,
takrat ne ustavi noben nas semafor,
za balanco pa sedemo le trezni.

Matej Majhenič: Poletje

Objavljeno ,

Poletje je moj najlepši čas –
to vedno iz srca povem na glas!
Dan je vsak dan daljši,
dežja res nimam jaz najrajši.

Zunaj pa še kar pusta zima traja,
mraz in sivina nas obdaja.
Še nekaj dni in noči
in leto že v moj čas beži.

Končno nastopil je poletja dan,
nihče od nas več ni zaspan.
Vsi v kratkih hlačah naokrog
tekamo kot neandertalci bosih nog.

Jesen že se približuje,
sonca moč pa pojenjuje.
Vrata novih šol se nam odpirajo
in brezskrbnemu življenju pot zapirajo.

Klara Majdič: Kaj se zdaj dogaja

Objavljeno ,

Zdaj vsi smo doma,
video klici so naša stalnica.
Tudi če doma čepimo,
se vsak dan nekaj novega naučimo.

Korona sicer je res velika stvar
in ni varna za vsakogar.
Zdaj veliko se dogaja,
a virus še vedno ne odhaja.

Nove novice poslušam dan in noč,
korona še ni šla proč.
V naših glavah je veliko vprašanj,
na katera se potrudi odgovoriti gospod župan.

Ta virus nas naučil bo,
da skrb za Zemljo ni kar tako.
Zato roke si umijmo
in skupaj stopimo.

Žana Habe: Leto 2020

Objavljeno ,

Leta so sicer minevala,
a nobena prekipevala.
Vse je bilo normalno,
a letos je postalo stalno.

Nihče ni vedel,
kaj prihaja.
Vsi le upamo,
da kmalu odhaja.
Ti dve leti zaznamovala je korona
upamo, da ne bo še večjega karambola.

Vsi nosijo maske in si roke razkužujejo,
vodilni ukrepe podaljšujejo,
vsi se kot slepe ovce sprehajajo,
nekateri se celo pogajajo.

Nihče ne ve,
kako dolgo bo trajalo,
niti kako dolgo se bo za pravice pogajalo.
Le upamo lahko,
da teta korona izgine v nebo.

Tina Prstov, Žana Vodlan: Slovenija – Slovenčica

Objavljeno ,

Krava nekoč bila je kravica,
jedla travo,
ki nekoč bila je travica,
rastla je ob reki Suhi,
ki rojeva se kot slap Savica –
to slovenska ja resnica.

 Metulj nekoč bil je metuljček,
letal s cveta je na cvet,
spominjal se je dneva,
ko v gosenico bil je še ujet.

Žana nekoč bila je Žanica,
svetla kakor močna žarnica,
zrastla v čarobno je dekle,
vsak dan sreči nasproti gre.

Tina  nekoč bila je Tinica
v sen zazibala jo mehka ninica,
nekoč dama bo postala,
mnogo lepega od sebe dala.

Ajda Hudoklin: Čustva

Objavljeno ,

Kaj prevzaprav je strah?
Nima oblike kot sam prah.
Včasih me zgrabi v želodcu,
včasih ga mahnem kar po “gobcu”,
a nikoli stran ne gre.

Kaj pravzaprav je jeza?
Pravijo, da je rdeče barve,
da občutek je goreče rdeč.
Vsi jo kdaj občutimo,
se počutimo,
da bi zradirali ves svet.

Kaj pravzaprav je ponos?
Ne znamo se izraziti o občutkih,
ne znamo ga poraziti,
saj je le nek “fajn” občutek.
Tudi če ga ni velikokrat,
je vsega dobrega osnutek.

Kaj pravzaprav je ljubezen?
Starši so nas učili,
da ljubezen takrat steče,
ko dva drug k drugemu povleče.