Nekje v vesolju,
daleč na obzorju,
mimo zvezd in planetov
ter raznih kometov
vrti se planet,
ki je v veselje odet.

Planet je pisan kakor cvet
in sladek kakor med,
čeprav včasih je s snegom prevzet,
nikoli tih ni ta planet.

Ta planet res velik ni,
a vseeno veliko bitij tam živi.
So majhna in vesela
in vedno bi rada kaj počela.

Imajo dva para oči,
s katerim vsak rad strmi.
Najraje tja nekam v vesolje,
daleč čez obzorje,
mimo zvezd in planetov
ter raznih kometov.

Tam vrti se planet,
z modro barvo prevzet,
čeprav malo preveč segret,
a vedno v vrvež odet.

Kadar si bitja zaželijo smeh,
se rada zazrejo na ta planet.
Nas tiho opazujejo
in se nam posmehujejo
ter pogosto nad nami obupujejo.

A ne nad vsemi, to že veš,
saj zdaj tudi ti poznaš ta planet,
ki leži nekje v vesolju,
tam daleč na obzorju …