NAŠA ZEMLJA

Narava stalno spreminja se
skozi vse letne čase.
Enkrat pšenica,
drugič pa naša mrzla lica
in v kleti zaloga že polna dobrot,
za katere nasveti prenašajo se iz roda v rod.

A nič ne bi bilo brez domovine,
brez tega zavetja in rodbine.
Predniki so za zemljo lepo skrbeli,
ki jim vračala je polne košare,
da so dosti hrane imele vse fare.

V zahvalo tej naši rodovitni zemlji
mi smo siti
in se ob odlični hrani znamo veseliti.
Zato še naprej lepo ravnajmo z njo,
da darove vračala nam bo.

NAŠA ZLATA ZEMLJA

Ljudje, naša zemlja je vredna zlata,
nikoli ne pozabimo tega!
Saj ta nas nikoli ne razočara,
da dobrot je polna košara.

Pridelke nam ponuja,
vsako leto, ko se zbuja.
Zato lepo skrbimo zanjo
in nikoli ne pozabimo nanjo.

Polj, njiv, vrtičkov imamo veliko,
za vsakega od njih skrbimo z enako odliko.
Tudi vnaprej skrbno posadimo vsako sadiko,
da pridelkov za nas bo veliko.

Pred davnimi časi lepo so jo obdelovali
in ji veliko pozornosti dajali.
Tako storimo tudi mi,
da naše zlato se ne izgubi!