Naša zemlja – tiha, mirna, spomladi se zbudi,
se trudi s poganjki, da poleti obrodi.
Prijateljica voda bistra, čista,
k življenju jo požene reka tista.

Dnevi daljši za pogovor so menda,
s prijatelji se smejemo  do neba.
Počitnice, ki komaj čakam jih, se bližajo,
po dolgem času učenje prekrižajo.

Vigred trka na vrata, listje leti,
zemlja počiva, nič več ne zori.
Življenje vseh gozdnih živali se umiri,
počasi narava leže k počitku in zaspi.

Šola spet znanje v klopi nam snuje,
moje razmišljanje v oblake potuje.
V naše kraje prišla je belina,
Slovenija, moja čudovita je domovina.