Avtorji: Danaja Kotnik, Ela Jenko, Marcel Rojšek, Matic Surla

Nekje daleč proč,
čez potok deroč,
mesto z velikimi hišami je bilo,
nad njim toplo sonce sijalo je močno.

Ljudje brez plastike živeli so,
mirno življenjsko pesem peli so.
Sredi mesta rastla so zelena drevesa, 
prelepa in polna življenja kakor nebesa.

Če pa v skrivnostno podzemlje bi se spustili,
bi na pravi labirint rovov naleteli.
Stalagnitov in stalaktitov ne manjka,
miru in tišine nikoli ne zmanjka.
To zares je mesto naših sanj,
domišljija nas brez težav popelje vanj.

Avtorji: Kim Grešak, Tiana Kovič, Anej Peterlin, Aleks Gluvič

Deset tisoč let nazaj
v našem kraju so bile smeti.
Kot tornado vsaka smet posebej leti.
V preteklosti
ljudi ni preveč skrbelo za okolje,
smeti so metali kar v morje.

Ljudje so bili takrat precej drugačni,
vseeno jim je bilo,
da so bili med njimi lačni.
ljudje so umirali vsak dan
in razlog jim je postajal vedno bolj znan.

Smeti so privabile vse mogoče bolezni,
ljudje so postajali vedno bolj resni.
Odločili so se za korak pravi
in smeti začeli pobirati v naravi.

Dolgo je trajalo pobiranje to,
sodelovanje je bilo pomembno kot zlato.
Prijateljstva so postajala vedno bolj močna,
prav tako pa je bila lepa narava bolj priročna.

To je kraj kjer se počutim varno,
kjer nihče ne sili me v kavarno.

Tam imam občutkov mnogo
od veselja do žalosti v preprogo. 

Všeč mi je,
ko se v sanje potopim
takrat vse občutke izgubim.

In ko sem daleč z doma,
pomislim,
da pred mano je koma.

Ko se sprehajam po domačem kraju,
slišim petje ptičev,
ki živijo v raju.

 V mojem kraju me osrečuje kopica ljudi,
po katerih moje srce hrepeni.
In vem, da ni lepšega raja,
kot je udobje domačega kraja.

Moj domači kraj ni kot Prešernova Vrba.
Ni kot gora in ne nosi ga veter.
Ne teče kot reka in ni spremenljive oblike.
Je kot pojem, za katerega vem le jaz.

Včasih, ko mi je najbolj hudo, gledam v nebo.
Tam vidim zvezde. Opomnim se, da moja težava ne predstavlja velikega pomena za nikogar.
Opomnim se, da so na svetu še hujše stvari kot to,
da jaz, drobna kot na vrhu glave las,
ne pomenim nič za ta ogromen svet in vas.
A dejstvo,
da sem kljub ogromni številki ljudi tudi jaz nekdo,
zaradi katerega je svet poseben prav tako kot vsakdo.

Moje hrepenenje in moje želje niso po domu.
So po osebah, ki dom napolnijo.
Najlepši so večeri, ko skupaj gledamo filme, igramo družabne igre in skupaj beremo knjige.
Najlepši večeri so prav takrat, ko na plano privlečemo stare fotografije in prebujamo oddaljene spomine.
Moj najljubši kraj je v objemu družine.

Stopim iz hiše, začutim svež zrak v svojih pljučih, zaslišim žuboreč potok, ptice, ki pojejo. Ko stopam proti ulici, zavoham vonj po železu, saj je blizu očetova delavnica.

V Radomljah imamo veliko sprehajalnih poti. Sprehajamo se lahko za Kamniško Bistrico, po pločnikih, poljih ter ob bajerjih. V našem kraju lahko slišiš zelo glasen zvon cerkve, ki dela bim bam bom in vabi vernike k maši. Z nogometnega igrišča slišiš igralce, ki se derejo, navijače, ki tulijo in tolčejo po bobnih. Radomljani smo strastni navijači. Ko se sprehajam okoli bajerja, slišim šumenje dreves … Pljusk! Še ena žaba je skočila v vodo. Opazovanje rjavo-rumenih listov, ki jadrajo z dreves, me pomirja. Sprostim se.

Sprehajanje po pločniku po kraju je manj prijetno. Je zelo glasno, saj avtomobili nenehno švigajo mimo mene. Nos napolnijo smrdeči izpušni plini, zato se počutim neprijetno. Na poti mimo vrtca se sliši otroški smeh. Kako srčno in iz srca se smejijo majhni otroci!

Na sprehodu skozi gozd sem videl neskončno polje zelenega maha in slišal ptice, kako pojejo, ter vohal svež naraven zrak. Moje misli se umirijo, ko opazujem naravo. Sprehod čez polje z mojim psom je zabaven, razigran …  Vse do trenutka, ko zavohaš svež gnoj, ki  je raztrosen po travnikih … V svoji tišini slišim govorjenje ljudi in lajež drugih psov. Psov se načeloma ne bojim, a ko se mi približa večji pes, moja kolena zatrepetajo, srce začne biti hitreje. Občutim strah.

Ko greš skozi svoj kraj, vonjaj, opazuj, poslušaj in občuti stvari, ki so ti dane, in ugotovil boš, kaj vse se dogaja v tvojem kraju.