Vsak šum te moti,
ker zdaj mrak vzel je Zemljo,
zdaj stvaritelj je zavrnil željo,
ki temeljila je na dobroti.
Doma spet sem v tišini.
Ne more biti vse življenje mrko.
Je smrt boljša kot življenje mrko,
ker rabi človek človeka v bližini?
Učinek strupa bo za nami,
ki življenje je okužilo
ter pustilo na napačni strani.
Človeštvo bo spet užilo.
Ko zapusti svoj stan,
vse se bo sprožilo.
Pomlad se je prebudila,
virus zima s sabo je odnesla,
pomlad k nam lepše čase je prinesla,
končno narava je ozelenila.
Virusa med nami več ni,
življenje normalno zdaj je spet,
končno nisem doma ujet,
zunaj s prijatelji sem cele dni.
Tu dobrodošel nisi več,
polne glave te že imamo,
ker nesreče povzročil si preveč.
Lekcijo dal si nam veliko,
naučil si nas cenit,
da življenje je raznoliko.
Naše življenje bilo je vneto,
vse spremenilo se je v momentu,
kot pri kakšnem skrivnem agentu,
ponovno v drugačno rutino ujeto.
Ko bo konec, bomo vsi morali sprejeti,
kako se bo realnost spremenila,
kot bi nam pamet solila,
drug drugega bomo želeli objeti.
Ponovno družba nas bo objemala,
vsak želel si bo zabave,
vendar nas bo družba sprejemala?
Ponovno se bomo trudili povezave utrditi,
težko bo,
a vezi nikoli in nikdar ne smemo prekiniti.
Polno mask vsepovsod,
ljudje drug od drugega bežijo,
resničnosti se bojijo
in strah prihaja od nekod.
Norost resničnost je zameglila,
dnevi prežeti so s tesnobo,
marsikdo v srcu čuti grenkobo,
prijaznost med ljudmi se je izgubila.
V tem času ljudje priložnost imajo,
se ponovno povežejo ter
lastno vrednost spoznajo.
Ko virus bo zapustil svet,
ljudem odleglo bo
in svet znova v veselje bo odet.
Usojeno na večno valovanje,
skupaj z vetrom tiho se prestopa,
v soju Sonca toplega se kopa,
naloga častna stalno varovanje.
Živali je v tebi zborovanje,
tam rakovica žalostno nastopa,
prešibka riba sedaj odstopa,
bitja prosijo za odreševanje.
Sadovi tvoji so nam darovanje,
potujoč do najglobljega prekopa,
kažeš nam mogočno gospodovanje.
O morju še ena značilnost izstopa,
velikih valov to je lesketanje,
lahko je všeč ti ali ne – stvar pristopa.
Moja največja ljubezen je sladka.
To je lahko samo čokoladica!
Čokoladica ni kot roladica,
v ovojnici je kot steklo gladka.
Lahko je sladka, dobra, grenka, bela,
ta gospa ima lahko več okusov,
pri izdelavi rabi več poskusov,
vendar to ni le navadna Nutella!
Da, to je o čokoladici sonet,
ta gospodična si zasluži slavo,
boljša je kot naravno pridelan med.
Če ne maraš grenke, ne pojej pravo!
Saj bo drugače tvoj želodček napet,
manj je več; tvoje življenje bo zdravo!