Pomlad mora …
… cveteti,
žareti,
peti,
zeleneti,
žvrgoleti,
potovati,
hrepentati,
trobentati,
šumeti,
žuboreti,
zvončkljati,
cingljati,
noreti,
osrečevati,
poskakovati,
klepetati,
deževati,
sijati,
zveneti,
saditi,
igrati,
sprehajati,
na balkonu sedeti,
ptičke ženiti in
življenje ljubiti.
Spomladi posije sonce
in ogreje vse konce.
Zasliši se ptičje petje
in zavoha dišeče cvetje.
Grem na sprehod v gozd,
za malico pa pojem en grozd.
Zdaj, ko prihaja pomlad,
se pripravi na napad.
Vse začne cveteti,
da želiš si poleteti.
V cvetlice se želiš odeti,
in kot one ves dehteti.
Spomladi postane toplo,
zato greš končno lahko na kolo.
Nihče ne želi zdaj si pisati,
raje bi vsak šel na travnik plesati.
Prišla je pomlad,
to najlepši je zaklad.
Ko vidim z rožami obdan grad,
ni več kaj dodat.
Ko vidim rožice cveteti,
kar vse želim objeti,
ko slišim ptičke peti,
se še žabe začnejo dreti.
Ptice lepo žvrgolijo,
ko k nam priletijo.
Naredijo si gnezdo lepo,
a dedi jim
to prepreči močno.
Ptice gnezdo bodo naredile,
da mladičke bojo dobile.
Pri pticah res veliko je poti,
ko vrabček na naše okno prileti.
Se zima poslavlja od nas
in pomlad se spet vrača v vas.
Na vrtu rože cvetijo,
v gozdu pršice pršijo.
Na pragu čebele letijo
in dober med naredijo.
Pomladi je lepo,
ko sonce že sveti močno.
Pomladi diši cvetje,
ko prihaja poletje.
Res lepo je spomladi,
ko se vsi imamo radi.
Tudi lastovke se bodo vrnile
in svoja gnezda naselile.
Trave že zelenijo,
rožice pa že cvetijo.
Cin cin, trara trara,
se že oglašata
zvonček in trobentica.
Snegu rečem papa,
pozdravimo pa sončeka.
Čebelica Maja na cvetu pristane,
hitro si zaspane očke pomane,
pogleda okoli sebe,
brez diha ostane,
lepota pisanega cvetja okoli nje jo prevzame.
Takrat pa čisto tiho in pri miru obsedi,
ker sedaj res nikamor se ji ne mudi,
zagleda prijatelja Flipa, kako na rožici spi,
skrbi jo, da morda z dihom ga ne prebudi.
Ko ptica zapoje,
se pomladna ljubezen prebudi.
Polna radosti in zahvale,
zadene vsakogar, ki ob njej stoji.
Ljubezen taka je kot roža,
ki zacveti in oveni, če ljubezni ni.
Če roža oveni, jo sonce poboža,
da spet zacveti.
Ljubezen pomladi se začne,
takrat ko roža zacveti,
da fantič jo deklici nese
in takrat se ljubezen zbudi.
Pomlad je najlepša takrat,
ko cvetlice na travniku zacvetijo.
Tam se smehljajo in od vetra trepetajo.
Čebelice imajo tam svoj raj,
da naberejo med za čaj.
Tudi druge vse živali iz zime se zbudijo,
srečne so,
ko pomladno sonce doživijo.
Drevesa nove popke naredijo,
da sadje kmalu obrodijo.
Tudi jaz pomlad rad imam,
ko zjutraj ptički me zbudijo
in toplo sonce me predrami,
da v nov dan poln energije vstopim nasmejan.